Črnomelj
Med dvema krajinskima parkoma, pod razgibanimi Gorjanci, na varnem pomolu v okljuku reke Lahinje, leži Črnomelj. Največje mesto Bele krajine v svojem objemu poleg približno pet in pol tisoč prebivalcev skriva tudi številne navdihujoče zgodbe, ki pričajo o vztrajnosti, vzponih, padcih in srčnosti ljudi, ki so si na tem območju v zadnjih treh tisoč letih ustvarili dom.
Črnomelj - Blackmill skozi čas
Črnomelj je bil prvič omenjen leta 1228, a arheološke najdbe pričajo o tem, da je najstarejše naselje na tem območju nastalo že v času pozne bronaste dobe (med 13. in 8. st. pr. n. št.). Zaradi strateške pozicije so se tukajšnji prebivalci skozi zgodovino večkrat srečali s popolnim uničenjem vsega, kar so s svojo odločnostjo in trdoživostjo ustvarili. Prvič v času osvajalskih pohodov rimskega cesarja Oktavijana Avgusta (63 pr. n. št.–14. n. št.), ko je bilo prvotno mesto povsem uničeno, nastala pa je nova naselbina na sosednjem Ločkem okljuku, ki je bila v pozni antiki (3. – 6. stoletje) preseljena na mestni pomol. Okoli nje je zrasel visok zid, veljala je za pomemben prostor na trgovski poti v tem delu zahodnega Balkana, v sredini 4. stoletja pa je dobila tudi svojo prvo cerkev. Med 580. in 620. letom so se prebivalci ponovno soočali z uničujočim vdorom vojske, tokrat Avarov in Slovanov. Naselbina je bila ponovno uničena, življenje pa se je na pomol vrnilo šele v času med 9. in 11. stoletjem, ko je na ostankih antične naselbine nastala nova – slovanska. Leta 1228 je bila v Črnomlju ustanovljena belokranjska župnija in takrat beležijo tudi prvo omembo imena Črnomelj. V 14. stoletju je mesto, ki se je skrivalo za gradom in se hitro razvijalo v trgovsko in upravno središče dežele, dobilo obzidje, ki je prebivalce obranilo pred turškimi vpadi leta 1408, ni pa zdržalo pritiskov protestantov. Slednji so v drugi polovici 16. stoletja uspešno razširili novo vero in na območju odprli protestantsko šolo. Do 19. stoletja je življenje v Črnomlju teklo umirjeno in brez večjega napredka v razvoju, prebivalce sta vmes pretresla le dva uničujoča požara (leta 1586 in 1744). V 19. stoletju se je začel pravi preporod Črnomlja, ki se je hitro razvijal v regionalno središče. Poleg slovenske čitalnice leta 1868, organiziranih gasilcev v 1874 in odprtja nove mestne šole v 1890, je bila najpomembnejša prelomnica za njegovo modernizacijo zagotovo železniška povezava z ostalimi deli Slovenije leta 1914. V času druge svetovne vojne so se prebivalci Črnomlja soočali z italijansko okupacijo, ki je trajala vse do njihove kapitulacije, ko je mesto postalo središče svobodne Slovenije, v katerem so bili postavljeni temelji slovenske države.
V povojnem času se je Črnomelj razvil v kulturno, gospodarsko in upravno središče Bele krajine, ki danes s ponosom pripoveduje zaznamujoče zgodbe svoje bogate zgodovine, na pepelu katerih ustvarja navdihujoče projekte prežete s tradicijo in ljubeznijo do tega koščka zemlje.
V povojnem času se je Črnomelj razvil v kulturno, gospodarsko in upravno središče Bele krajine, ki danes s ponosom pripoveduje zaznamujoče zgodbe svoje bogate zgodovine, na pepelu katerih ustvarja navdihujoče projekte prežete s tradicijo in ljubeznijo do tega koščka zemlje.
Vir: dr. Weiss, Janez, univ. dipl. zgodovinar, Mesto Črnomelj skozi čas.
Dostop: https://www.crnomelj.si/sl/o-obcini/zgodovina/
